Ohrovt
Ohrovt, tako kot zelje, brokoli in brstični ohrovt, sodi v skupino kapusnic. Pri ohrovtu je glava, za razliko od drugih vrst zelja, bolj razrahljana, listi pa so bolj ali manj rebrasti in nakodrani ter temnejše barve. Aroma je bolj omiljena. Kapusnice, še posebej ohrovt, so odporne na nizke temperature, zato jih lahko dobimo na tržišču skozi celo leto. Sezonsko obdobje rasti pa je od sredine zime do začetka pomladi, kadar ima ohrovt slajši okus.
Čeprav ohrovt sodi med nizkokalorična živila, ima bogato hranilno sestavo. Tako v njem v večjih količinah najdemo minerale kot so kalij, magnezij, mangan, nekaj manj pa je železa in kalcija. Od vitaminov je pomembno omeniti vitamine K, C in A, folat ter vitamin B6. Vitamin C in A sta močna antioksidanta. Ohrovt vsebuje tudi številne flavonoide vključno s kampferolom in kvercentinom, ki imata dokazano antioksidativno delovanje. Skupaj z vitamini C in A so zaslužni za visok antioksidativni potencial ohrovta.
Pomembna je izbira ohrovta s čvrstimi listi in stebli, enakomerne barve brez luknjic in rjavih ali rumenih lis. Priporočljiva je takojšnja poraba, ker se ob daljšem shranjevanju razvije grenak okus. Shranjujte suh in ne že opran ohrovt, saj voda spodbuja kvarjenje živil. Shranjevanje v plastični vrečki s čim manj zraka bo ohrovt ohranilo dlje časa svežega. Nakup že sesekljanega ohrovta pa ni najboljša izbira, ker po rezanju pride do izgub hranilnih snovi predvsem vitamina C.
Pri pripravi ohrovta je pomembna predvsem pravilna priprava, da se dosežejo vse zgodaj omenjene koristi. Najbolj aktiviramo učinkovine, če ohrovt na kratko dušimo.